{jcomments on}Zvok je mehansko valovanje. Običajno z besedo zvok označujemo le človeku slišni del tega valovanja s frekvencami v območju med 20 Hz in 20.000 Hz. Zvočno valovanje pod 20 nihaji na sekundo, ki je človeku praviloma neslišno, imenujemo infrazvok (IZ), prav tako neslišno valovanje nad 20.000 Hz pa ultrazvok (UZ). Kadar infrazvok in manj slišni zvok najnižjih frekvenc nastopata kot človeku moteč in zdravju škodljiv element, je to nizkofrekvenčni hrup (NFH, angl. Low Frequency Noise, LFN).

Glavni vir NFH so naprave, ki delujejo na osnovi vrtenja motorjev, batnih strojev, vibratorjev, česar je največ v industriji, lahko pa so to tudi transportna sredstva, gospodinjski aparati. Močan vir NFH so pogosto tudi vetrne elektrarne...

Čeprav je nizkofrekvenčni hrup za ljudi neslišno ali komaj slišno zvočno valovanje, je pogosto energetsko zelo močan in presega 80, pogosto tudi 100 decibelov, vse do meje bolečine. Zaradi svojih vibracij in oscilacij je za človeka nevaren.

To valovanje se širi

• ali po zemlji, kjer tudi na daljših razdaljah le počasi izgublja svojo moč
• in/ali po zraku v obliki udarnih valov, ki pa z razdaljo dokaj hitro izgubljajo svojo moč.

Že manj visoke amplitude tega valovanja povzročajo negativne učinke na človekovo telo. NFH, ki traja več ur ali celo več dni, škodljivo vpliva na zdravje tudi že pri nižjih jakostih. Najpogostejše motnje so pritisk in bolečine v ušesih, vrtoglavica, nausea, neugodno počutje in celo depresivne motnje (literatura omenja tudi samomore), prej ali slej pa lahko valovanje privede do nepopravljivih okvar živčnega in/ali kardiovaskularnega sistema (čeprav učinkov motenj ne zaznavamo in ne občutimo vsi ljudje enako in ne vsi enako hitro). Dovolj močan NFH, več kot 70 dB(C), pogosto povzroča tudi zelo slišne resonančne vibracije stavbnega pohištva, kar še dodatno moti in vznemirja prebivalce v izpostavljenih stavbah.

Posebnost NFH, za razliko od običajnega slišnega zvoka višjih frekvenc, je njegova povečana jakost v določenih delih zaprtih prostorov. Učinki nizkofrekvenčnega zvočnega valovanja, ki ima valovno dolžino več metrov, se namreč zaradi odbojev in konstruktivne interference v posameznih delih stavb (pa tudi v bližini zunanji sten) lahko seštevajo. Odpiranje oken moč valovanja še poveča!

Ker je nizkofrekvenčni hrup za ljudi praviloma neslišen ali le slabo slišen (kot oslabljeno brnenje ali kot oddaljen tek dizlovega motorja), se ga vedno obravnava kot ločeno kategorijo obremenjevanja okolja in zanj veljajo posebni mednarodni standardi (DIN 45680 in ISO 7196), ki uvajajo tudi posebne načine merjenja tega obremenjevanja z uporabo filtra dB(G). Merjenje s filtri dB(A), ki se uporablja za slišni del zvoka, v področju NFH ni uporabno, merjenje z linearnim filtrom dB(C) pa daje dobre orientacijske rezultate (če je pri merjenju razlika med dB(C) in dB(A) 20 dB ali več, je to praviloma dokaz prisotnosti NFH).

Po svetu se mnogi znanstveniki ukvarjajo z obremenjevanjem okolja z nizkofrekvenčnim hrupom in s škodljivimi posledicami tega valovanja za človekovo zdravje. Leta 2012 je bila že 15. mednarodna konferenca Low Frequency Noise and Vibration, tokrat v Stradfordu v Veliki Britaniji. Na teh konferencah sodelujejo znanstveniki od Avstralije in Japonske pa do zelo odmevnih Poljakov. Za slovensko udeležbo in dejavnost ni podatkov.

Znanost je z leti zdravju škodljivo delovanje NFH na človekov organizem glede na vzroke razdelila na posamezne segmente. Poleg NFH in vibracij v industriji in njeni okolici še na:

(1) Sindrom bolnega stanovanja (Sick building syndrome; SBS)
Človek v svojem stanovanju oz. hiši preživi veliko časa.  Marsikdo tudi v pisarni ali kakšnem drugem zaprtem delovnem okolju. Še nekaj desetletij nazaj so bile tako stanovanja in hiše kot delovni prostori prezračevani na naravne načine, temperatura v teh prostorih pa je nihala ustrezno letnemu času in ogrevanju. V zdajšnjih časih energetsko varčnih stavb je marsikatera stavba praktično nepropustno zaprta in povsem umetno klimatizirana, kar naj bi uporanikom teh stavb omogočilo prijetno, telesu najbolj primerno klimo. Vendar zdaj Svetovna zdravstvena organizacija  WHO ocenjuje, da je vsaj tretjina prenovljenih ali novozgrajenih stanovanj in poslovnih prostorov nevarna zdravju. Uničevanje zdravja poteka prikrito, tiho in nezaznavno. V teh prostorih se pojavljajo in kopičijo strupene snovi, ki jih ne vonjamo ali kako drugače čutimo. Strupi delujejo počasi in zanesljivo, simptomi pa so neizraziti, dokler ni prepozno. Stalna utrujenost, neodpornost proti boleznim, občutek potrebe po bruhanju, glavobol, težave s koncentracijo, suha in/ali vneta sluznica v nosu, ustih in grlu, pa tudi psihične motnje - vendar so ti znaki lahko dokaj neizraziti, pojavljajo se občasno, so močnejši ali slabo zaznavni, tako da jim pogosto ne pripisujemo prave teže. Prav tako pritožniki te znake težko povežejo s klima napravami, vendar je znanost dokazala, da je eden pomembnih vzrokov tudi NFH, ki ga proizvajajo ventilatorji in zračno strujanje, ki ga povzroča delovanje klima naprav. Za SBS je značilno, da se pritožniki, ko zapustijo sodobno zgrajene prostore, dokaj hitro spet v redu počutijo.
Nekateri znanstveniki so te in podobne težave poimenovali z bolezen, povezana z bivanjem v stavbi (Building-related illnesses; BRI).

(2) Vpliv vetrnic (vetrnih elektrarn) na ljudi je na Novi Zelandiji raziskala znanstvenica zdravnica Nina Pierpont. Skupek znakov bolezni in neugodja, ki jih povzroča hrup vetrnic, je imenovala sindrom vetrnih turbin (Wind Turbine Syndrome, WTS) in tako tudi naslovila knjigo Wind Turbine Syndrome (2009). Opisani so primeri, da so pritožniki z območja vetrnic odšli za nekaj časa in so bolezenski znaki izginili. Ko pa so se vrnili, so se bolezenski znaki spet pojavili. Glavna povzročitelja bolezenskih težav sta AM zvočno nihanje in NFH.

(3) Portugalska znanstvenika Castelo Branco in Alvez-Pereira sta temeljito proučila skupino bolezenskih znakov, imenovanih vibroakustična bolezen (Vibroacoustic Disease, VAD).

SKLEPNA UGOTOVITEV:

Vlade veliko držav v EU so že uveljavile ustrezne ukrepe za zmanjševanje nizkofrekvenčnega hrupa. Prednjačijo Velika Britanija (ministrstvo oz. agencija DEFRA), Švedska, Danska, Nemčija, Nizozemska in Poljska. Slovenije (še) ni med temi državami. Problema NFH v Sloveniji ne zajema noben okoljevarstveni predpis. Slovenija je tako ena redkih držav v EU, ki to, za človekovo zdravje zelo nevarno valovanje, enostavno prezre. Po poznanih podatkih za to področje tudi delovno varstvenih predpisov ni, čeprav so zaposleni pogosto izpostavljeni temu valovanju vsak delovnik več kot 7 ur.

Torej - pri nas doslej problem NFH popolnoma zanemarjata tako Ministrstvo za okolje in prostor kot tudi Ministrstvo za zdravje. Čeprav je toleriranje obremenjevanja okolja z NFH, ki ljudem povzroča tegobe in obolenja, kršitev ustavnih pravic državljanov do zdravega okolja!

-----------------

Če vas tematika NFH zanima, če želite prispevati vaš komentar, ga vpišite v (kliknite) Knjigo vaših vpisov (kliknite TUKAJ)ali pa pišite na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Nizkofrekvenčni hrup postaja vedno večji okoljski problem, še posebej pri občutljivih ljudeh v njihovih domovih. Znanstveniki tistih osveščenih držav, ki se s tem problemom že resno borijo, ugotavljajo, da za to občutljivostjo trpi okoli 2 do 3% ljudi - v Sloveniji torej okoli 50.000 državljanov!!

In kaj je nizkofrekvenčni hrup? Zvok je mehansko valovanje. Običajno z besedo zvok označujemo le človeku slišni del tega valovanja s frekvencami v območju med 20 Hz in 20.000 Hz. Zvočno valovanje pod 20 nihaji na sekundo, ki je človeku praviloma neslišno, imenujemo infrazvok (IZ), tudi nizkofrekvenčni zvok (NFZ), prav tako neslišno zvočno  valovanje nad 20.000 Hz pa ultrazvok (UZ). Kadar infrazvok in manj slišni zvok najnižjih frekvenc(10 do 200Hz) nastopata kot človeku moteč in zdravju škodljiv element, je to nizkofrekvenčni hrup (NFH, angl. Low Frequency Noise, LFN).

Infrazvok nas spremlja vedno in povsod, tako tisti v naravi (veter, potres...), kot tisti, ki ga povzroča človek (promet, klimatske naprave, ventilatorji, kompresorji, črpalke, vetrne elektrarne...).  Zvok nizkih frekvenc koristno uporabljajo nekatere živali (sloni in morski sesalci za komunikacijo na velike razdalje ter ptice pri selitvah).

 Nizkofrekvenčni zvok se širi tako po zemlji kot po zraku. Zvok nizkih frekvenc, ki se širi po zraku, ima veliko večji doseg, kot zvok normalnih slišnih frekvenc, še veliko dlje pa se širi zvok nizkih frekvenc po zemlji.

Močnejši ali dolgotrajnejši infrazvok okoli 7-20 Hz pa neposredno vpliva na človeški centralni živčni sistem in povzroča motnje v orientaciji, anksioznost, paniko, depresije, črevesne krče, slabost, bruhanje...
Največji in najbolj škodljiv vpliv na možgane ima zvok frekvence 7-8 Hz
(Kompleksnejše rezultate ene od študij vplivov na človekovo zdravje posredujemo v okviru tega spletišča tukaj).

Znanstveniki se s problemom nizkofrekvenčbnega hrupa intenzivno ukvarjajo šele dobrih dvajset let, a že v tem času je veliko držav, tudi v Evropski zvezi, sprejelo ustrezne ukrepe za zaščito prebivalstva, ki je podvrženo vplivom nizkofrekvenčnega hrupa.

Slovenije in Slovencev ne najdemo ne med poznanimi raziskovalci pojavov nizkofrekvenčnega hrupa ne med tistimi državnimi upravami, ki kakorkoli ukrepajo za zmanjšanje škodljivih vplivov nizkofrekvenčnega hrupa na lastne državljane.

Zaman se pritožujete okoljskim inšpektorjem - ne morejo ukrepati, ker ni ustreznih predpisov. Zaman se boste obračali na Ministrstvo za okolje in prostor - v zdaj že več kot desetih letih, kar so dobili prve in nato še večkrat ponovljene pritožbe, predloge, pobude in zahteve od državljanov, ki jim nizkofrekvenčni hrup greni življenje in uničuje zdravje, niso naredili v zaščito pritožnikov niti prvega koraka. Pomagala ni niti vrsta poslanskih intervencij takratnega kamniškega poslanca DZ Rudija Veršnika niti kasneje poslanska pobuda, ki jo je marca 2010, ponovila pa januarja 2011, ministru za okolje in prostor dr. Roku Žarniću posredovala takrat poslanka iz kamniške občine mag. Julijana Bizjak Mlakar.  Morda pa bodo k reševanju naših problemov NFH pripomogle tudi podobne pobude v Evropskem parlamentu? Pa tudi tam so obljubljali ustreznejše okoljske predpise do konca leta 2011, pa se to očitno ni zgodilo. In, saj poznate pregovor 'če mačke ni doma...'

O nizkofrekvenčnem hrupu je bilo v zadnjih letih objavljeno veliko strokovne literature. Priznana revija Noise & Health je leta 2004 objavila študijo Low frequency noise and annoyance britanskega avtorjaH G Leventhalla, kjer je kot uvodna obrazložitev zapisano tudi:

Low frequency noise, the frequency range from about 10Hz to 200Hz, has been recognised as a special environmental noise problem, particularly to sensitive people in their homes. Conventional methods of assessing annoyance, typically based on A-weighted equivalent level, are inadequate for low frequency noise and lead to incorrect decisions by regulatory authorities. There have been a large number of laboratory measurements of annoyance by low frequency noise, each with different spectra and levels, making comparisons difficult, but the main conclusions are that annoyance of low frequencies increases rapidly with level. Additionally the A-weighted level underestimates the effects of low frequency noises. There is a possibility of learned aversion to low frequency noise, leading to annoyance and stress which may receive unsympathetic treatment from regulatory authorities. In particular, problems of the Hum often remain unresolved. An approximate estimate is that about 2.5% of the population may have a low frequency threshold which is at least 12dB more sensitive than the average threshold, corresponding to nearly 1,000,000 persons in the 50-59 year old age group in the EU-15 countries. This is the group which generates many complaints. Low frequency noise specific criteria have been introduced in some countries, but do not deal adequately with fluctuations. Validation of the criteria has been for a limited range of noises and subjects.

(vir: http://www.noiseandhealth.org/article.asp?issn=1463-1741;year=2004;volume=6;issue=23;spage=59;epage=72;aulast=Leventhall)

Dostopne tuje strokovne literature o NFH je veliko!
Z nekaj od teh knjig se lahko seznanite in jih nabavite na http://www.amazon.co.uk
Najpomembnejša med njimi je prav gotovo knjigaThe Effects of Low-Frequency Noise and Vibration on People
(izšla 2007 pri Colin H. Hansen, Univerza v Adelaidi, Avstralija, 416 strani)

Iz vsebine te knjige:.

Učinek nizkofrekvenčnega hrupa in vibracij na ljudi je velik problem za ogromno ljudi, ki živijo v naseljih blizu industrijskih obratov in transportnih sistemov. Zato je v svetu veliko raziskovalnih skupin, ki dejavno raziskujejo učinke NFH na živa bitja. Ta knjiga je prva, ki objavlja v enem sklopu več kot trideset strokovnih člankov o učinkih nizkofrekvenčnega hrupa in vibracij na ljudi.

Zanimanja za močne učinke, ki jih imajo NF hrup in vibracije na ljudi, je po svetu veliko, zato bo to delo služilo tako raziskovalcem iz disciplin, kot so akustika, vibracije, psihologija, zdravje pri delu in v okolju nasploh, kot tudi akademskim raziskovalcem in oblikovalcem industrijske opreme (za ugotavljanje, v kolikšni meri ta oprema generira NF hrup in njeni učinki na vibriranje celega telesa).

To delo bi moralo biti zanimivo in pomembno tudi za slovenske državne in strokovne službe, ki pišejo zakone in pravilnike, pa za strokovnjake in službe, ki določajo standarde, kot tudi za sindikate, ker gre tudi za zdravje zaposlenih.

(http://www.amazon.co.uk/Effects-Frequency-Noise-Vibration-People/)

Defra, UK government department responsible for policy and regulations on the environment, food and rural affairs

Procedure for the assessment of low frequency noise complaints (2011), je kot pdf dokument dosegljiv na naslovu http://randd.defra.gov.uk/Document.aspx?Document=10470_NANR45-procedure_rev1_23122011.pdf

Proposed criteria for the assessment of low frequency noise disturbance najdete tukaj in na http://archive.defra.gov.uk/environment/quality/noise/research/lowfrequency/documents/nanr45-criteria.pdf
Na straneh 7 do 11 te študije si oglejte, kaj so na preprečevanju NFH že leta 2005 naredile številne države EU.

Coping Strategies for Low frequency Noisehttp://randd.defra.gov.uk/Document.aspx?Document=NO01059_3185_FRP.doc

Praktični napotki za delo inšpektorjev Report Low Frequency Noise (2001) pa so tukaj.

Danska:

http://www2.mst.dk/Udgiv/publications/2002/87-7944-955-7/pdf/87-7944-956-5.pdf

http://web.mit.edu/aeroastro/partner/reports/proj1/lfnreport-2007-001.pdf

Low Frequency Noise, Vibration and Active Control (strokovna revija, izhaja četrtletno):

http://www.multi-science.co.uk/lowfreq.htm

Committee on the Environment, Agriculture and Local and Regional Affairs
Noise and light pollution, marec 2010:
Poročilo obravnava hrup (tudi NFH) in svetlobno onesnaževanje. Zanimivo je, da so med podpisniki poročila tudi Slovenci!!
Uvodni trije stavki:
Noise and light pollution may cause serious harm to man and to the environment.
The report reviews the damage caused by noise and light pollution to man and other living species.
These types of pollution can have serious repercussions, such as disturbing ecosystems and provoking diseases in humans...

http://assembly.coe.int/ASP/Doc/XrefViewPDF.asp?FileID=12390&Language=EN

Strokovna literatura:The Effects of Low-Frequency Noise and Vibration on People
(izšla 2007 pri Colin H. Hansen, Univerza v Adelaidi, Avstralija, 416 strani)

Iz vsebine te knjige:.

Učinek nizkofrekvenčnega hrupa in vibracij na ljudi je velik problem za ogromno ljudi, ki živijo v naseljih blizu industrijskih obratov in transportnih sistemov. Zato je v svetu veliko raziskovalnih skupin, ki dejavno raziskujejo učinke NFH na živa bitja. Ta knjiga je prva, ki objavlja v enem sklopu več kot trideset strokovnih člankov o učinkih nizkofrekvenčnega hrupa in vibracij na ljudi.

Zanimanja za močne učinke, ki jih imajo NF hrup in vibracije na ljudi, je po svetu veliko, zato bo to delo služilo tako raziskovalcem iz disciplin, kot so akustika, vibracije, psihologija, zdravje pri delu in v okolju nasploh, kot tudi akademskim raziskovalcem in oblikovalcem industrijske opreme (za ugotavljanje, v kolikšni meri ta oprema generira NF hrup in njeni učinki na vibriranje celega telesa).

To delo bi moralo biti zanimivo in pomembno tudi za slovenske državne in strokovne službe, ki pišejo zakone in pravilnike, pa za strokovnjake in službe, ki določajo standarde, kot tudi za sindikate.

(http://www.amazon.co.uk/Effects-Frequency-Noise-Vibration-People/)

Drugi viri:

Okoljski hrup http://www.ims.si/documents/literatura/okoljski_hrup.pdf

Hearing test on-line (Equal Loudness Tester) http://www.phys.unsw.edu.au/jw/hearing.html

http://crab.wordpress.com/2008/01/14/a-short-history-of-sound-weapons-pt2-infrasound/