Nizkofrekvenčni hrup je zdravju nevarno valovanje (uvod)

Nizkofrekvenčni hrup postaja vedno večji okoljski problem, še posebej pri občutljivih ljudeh v njihovih domovih. Znanstveniki tistih osveščenih držav, ki se s tem problemom že resno borijo, ugotavljajo, da za to občutljivostjo trpi okoli 2 do 3% ljudi - v Sloveniji torej okoli 50.000 državljanov!!

In kaj je nizkofrekvenčni hrup? Zvok je mehansko valovanje. Običajno z besedo zvok označujemo le človeku slišni del tega valovanja s frekvencami v območju med 20 Hz in 20.000 Hz. Zvočno valovanje pod 20 nihaji na sekundo, ki je človeku praviloma neslišno, imenujemo infrazvok (IZ), tudi nizkofrekvenčni zvok (NFZ), prav tako neslišno zvočno  valovanje nad 20.000 Hz pa ultrazvok (UZ). Kadar infrazvok in manj slišni zvok najnižjih frekvenc (10 do 200Hz) nastopata kot človeku moteč in zdravju škodljiv element, je to nizkofrekvenčni hrup (NFH, angl. Low Frequency Noise, LFN).

Infrazvok nas spremlja vedno in povsod, tako tisti v naravi (veter, potres...), kot tisti, ki ga povzroča človek (promet, klimatske naprave, ventilatorji, kompresorji, črpalke, vetrne elektrarne ...).  Zvok nizkih frekvenc koristno uporabljajo nekatere živali (sloni in morski sesalci za komunikacijo na velike razdalje ter ptice pri selitvah).

 Nizkofrekvenčni zvok se širi tako po zemlji kot po zraku. Zvok nizkih frekvenc, ki se širi po zraku, ima veliko večji doseg, kot zvok normalnih slišnih frekvenc, še veliko dlje pa se širi zvok nizkih frekvenc po zemlji.

Močnejši ali dolgotrajnejši infrazvok okoli 7-20 Hz pa neposredno vpliva na človeški centralni živčni sistem in povzroča motnje v orientaciji, anksioznost, paniko, depresije, črevesne krče, slabost, bruhanje ...
Največji in najbolj škodljiv vpliv na možgane ima zvok frekvence 7-8 Hz
(Kompleksnejše rezultate ene od študij vplivov na človekovo zdravje posredujemo v okviru tega spletišča tukaj).

Odgovor ministra na pobudo poslanca mag. Mateja Tonina  v Državnem zboru, da se problem NFH rešuje in reši na državnem nivoju, je vse prej kot spodbujajoč.
(za podrobnosti kliknite tukaj)

Znanstveniki se s problemom nizkofrekvenčbnega hrupa intenzivno ukvarjajo šele dobrih dvajset let, a že v tem času je veliko držav, tudi v Evropski zvezi, sprejelo ustrezne ukrepe za zaščito prebivalstva, ki je podvrženo vplivom nizkofrekvenčnega hrupa.

Slovenije in Slovencev ne najdemo ne med poznanimi raziskovalci pojavov nizkofrekvenčnega hrupa ne med tistimi državnimi upravami, ki kakorkoli ukrepajo za zmanjšanje škodljivih vplivov nizkofrekvenčnega hrupa na lastne državljane.

Zaman se pritožujete okoljskim inšpektorjem - ne morejo ukrepati, ker ni ustreznih predpisov. Zaman se boste obračali na Ministrstvo za okolje in prostor - v zdaj že več kot desetih letih, kar so dobili prve in nato še večkrat ponovljene pritožbe, predloge, pobude in zahteve od državljanov, ki jim nizkofrekvenčni hrup greni življenje in uničuje zdravje, niso naredili v zaščito pritožnikov niti prvega koraka. Pomagala ni niti vrsta poslanskih intervencij takratnega kamniškega poslanca DZ Rudija Veršnika niti kasneje poslanska pobuda, ki jo je marca 2010, ponovila pa januarja 2011, ministru za okolje in prostor dr. Roku Žarniću posredovala takrat poslanka iz kamniške občine mag. Julijana Bizjak Mlakar.  Morda pa bodo k reševanju naših problemov NFH pripomogle tudi podobne pobude v Evropskem parlamentu? Pa tudi tam so obljubljali ustreznejše okoljske predpise do konca leta 2011, pa se to očitno ni zgodilo. In, saj poznate pregovor 'če mačke ni doma ...'

Poslanka iz občine Kamnik mag. Julijana Bizjak Mlakarjeva je 18. januarja 2011 naslovila na ministra za okolje in prostor dr. Roka Žarnića novo pisno vprašanje, zakaj Slovenija ne ukrepa proti NFH. Za več o tem kliknite tukaj

O nizkofrekvenčnem hrupu je bilo v zadnjih letih objavljeno veliko strokovne literature. Priznana revija Noise & Health je leta 2004 objavila študijo Low frequency noise and annoyance britanskega avtorja

Low frequency noise, the frequency range from about 10Hz to 200Hz, has been recognised as a special environmental noise problem, particularly to sensitive people in their homes. Conventional methods of assessing annoyance, typically based on A-weighted equivalent level, are inadequate for low frequency noise and lead to incorrect decisions by regulatory authorities. There have been a large number of laboratory measurements of annoyance by low frequency noise, each with different spectra and levels, making comparisons difficult, but the main conclusions are that annoyance of low frequencies increases rapidly with level. Additionally the A-weighted level underestimates the effects of low frequency noises. There is a possibility of learned aversion to low frequency noise, leading to annoyance and stress which may receive unsympathetic treatment from regulatory authorities. In particular, problems of the Hum often remain unresolved. An approximate estimate is that about 2.5% of the population may have a low frequency threshold which is at least 12dB more sensitive than the average threshold, corresponding to nearly 1,000,000 persons in the 50-59 year old age group in the EU-15 countries. This is the group which generates many complaints. Low frequency noise specific criteria have been introduced in some countries, but do not deal adequately with fluctuations. Validation of the criteria has been for a limited range of noises and subjects.

(vir: http://www.noiseandhealth.org/article.asp?issn=1463-1741;year=2004;volume=6;issue=23;spage=59;epage=72;aulast=Leventhall)

Vas zanima problematika NFH?
Želite opisati svoj primer težav zaradi NFH?
Želite prispevati vaš komentar?
Pišite na
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Sodelujte v Knjigi vaših vpisov
  Pišite, komentirajte.


Dostopne tuje strokovne literature o NFH je veliko!
Z nekaj od teh knjig se lahko seznanite in jih nabavite na http://www.amazon.co.uk
Najpomembnejša med njimi je prav gotovo knjiga The Effects of Low-Frequency Noise and Vibration on People
(izšla 2007 pri Colin H. Hansen, Univerza v Adelaidi, Avstralija, 416 strani)

Iz vsebine te knjige:.

Učinek nizkofrekvenčnega hrupa in vibracij na ljudi je velik problem za ogromno ljudi, ki živijo v naseljih blizu industrijskih obratov in transportnih sistemov. Zato je v svetu veliko raziskovalnih skupin, ki dejavno raziskujejo učinke NFH na živa bitja. Ta knjiga je prva, ki objavlja v enem sklopu več kot trideset strokovnih člankov o učinkih nizkofrekvenčnega hrupa in vibracij na ljudi.

Zanimanja za močne učinke, ki jih imajo NF hrup in vibracije na ljudi, je po svetu veliko, zato bo to delo služilo tako raziskovalcem iz disciplin, kot so akustika, vibracije, psihologija, zdravje pri delu in v okolju nasploh, kot tudi akademskim raziskovalcem in oblikovalcem industrijske opreme (za ugotavljanje, v kolikšni meri ta oprema generira NF hrup in njeni učinki na vibriranje celega telesa).

To delo bi moralo biti zanimivo in pomembno tudi za slovenske državne in strokovne službe, ki pišejo zakone in pravilnike, pa za strokovnjake in službe, ki določajo standarde, kot tudi za sindikate, ker gre tudi za zdravje zaposlenih.

(http://www.amazon.co.uk/Effects-Frequency-Noise-Vibration-People/)