Pobude državljanov

Pobuda za sprejem uredbe o mejnih vrednostih infrazvočnega valovanja in nizkofrekvenčnega hrupa (pobuda Kamničanov)

V imenu Kamničank in Kamničanov, žrtev obremenjevanja okolja z NFH, je 7. decembra 2009 zastopnik okoljevarstvenih interesov krajanov, takratni občinski svetnik Daniel Kovačič, naslovil na Ministrstvo za okolje pobudo za zaščito ustavnih pravic državljanov do zdravega okolja, ki jo v celoti lahko preberete tukaj.

V pobudi je med drugim napisano:

Sanacija livarne Cimos-Titan v letih 2002 in 2003 je po mnenju ARSO glede na obstoječe predpise in podane zahteve uspela. Podjetje od takrat obratuje v štirih (letos samo treh) izmenah.  Žal pa v livarni v pripravi peska nekateri stroji že od rekonstrukcije in sanacije povzročajo močan nizkofrekvenčni hrup (NFH). Kot je poznano, to valovanje, zlasti večjih jakosti, lahko ogroža človeka in okolje. Ker nizkofrekvenčni hrup livarninih strojev po več letih še vedno ni odpravljen, ker inšpektorat za okolje in prostor nima zakonske podlage za nadzor in izdajo odločbe o odpravi NFH in ker je podobnih primerov obremenjevanja okolja v Sloveniji še precej, dajem pobudo za pripravo, obravnavo in sprejem uredbe o mejni vrednosti valovanja infrazvoka oz. nizkofrekvenčnega hrupa.

Zaradi nemoči inšpektorja in seveda prizadetih krajanov urbanega naselja Podlimbarskega pot, Kamnik, sem se o sporni zadevi 10. 9. 2009 ... pogovarjal z direktorjem direktorata MOP dr. Krajčičem. Strinjala sva se, da v imenu ogroženih prebivalcev Kamnika in drugih z NFH ogroženih državljanov Slovenije podam MOPu gornjo pobudo.

Kratka obrazložitev problematike NFH:

Zvok je mehansko valovanje. Običajno z besedo zvok označujemo le človeku slišni del tega valovanja s frekvencami v območju med 20 Hz in 20.000 Hz. Zvočno valovanje pod 20 nihaji na sekundo, ki je človeku praviloma neslišno, imenujemo infrazvok, prav tako neslišno valovanje nad 20.000 Hz pa ultrazvok. Kadar infrazvok in manj slišni zvok najnižjih frekvenc nastopata kot človeku moteč in zdravju škodljiv element, je to nizkofrekvenčni hrup (NFH, angl. Low Frequency Noise).

Glavni vir NFH so naprave, ki delujejo na osnovi vrtenja motorjev, batnih strojev, vibratorjev, česar je največ v industriji, lahko pa so to tudi transportna sredstva, gospodinjski aparati …

Čeprav je nizkofrekvenčni hrup za ljudi neslišno ali zelo slabo slišno zvočno valovanje, je pogosto energetsko zelo močan in presega 80 pa tudi 100 decibelov, vse do meje bolečine.

To valovanje se širi
(1)   ali po zemlji, kjer tudi na daljših razdaljah le počasi izgublja svojo moč
(2)   in/ali po zraku v obliki udarnih valov, ki pa z razdaljo dokaj hitro izgubljajo svojo moč.

Že manj visoke amplitude tega valovanja povzročajo negativne učinke na človekovo telo. NFH, ki traja več ur ali celo več dni, lahko škodljivo vpliva na zdravje tudi že pri nižjih jakostih. Najpogostejše zdravstvene motnje so pritisk in bolečine v ušesih, vrtoglavica, nausea, neugodno počutje in celo depresivne motnje (literatura omenja tudi samomore), prej ali slej pa lahko valovanje privede do nepopravljivih okvar živčnega in/ali kardiovaskularnega sistema (čeprav učinkov motenj ne zaznavamo in ne občutimo vsi ljudje enako in ne vsi enako hitro). Dovolj močan NFH, več kot 70 dB(C), pogosto povzroča tudi zelo slišne resonančne vibracije stavbnega pohištva, kar še dodatno moti in vznemirja prebivalce v izpostavljenih stavbah.

Posebnost NFH, za razliko od običajnega slišnega zvoka višjih frekvenc, je njegova povečana jakost v določenih delih zaprtih prostorov. Učinki nizkofrekvenčnega zvočnega valovanja z valovno dolžino več metrov se namreč zaradi odbojev in konstruktivne interference v posameznih delih stavb (pa tudi v bližini zunanji sten) lahko seštevajo. Odpiranje oken moč valovanja še poveča!

Ker je nizkofrekvenčni hrup za ljudi praviloma neslišen ali le slabo slišen (kot oslabljeno brnenje ali kot oddaljen tek dizlovega motorja), se ga vedno obravnava kot ločeno kategorijo obremenjevanja okolja in zanj veljajo posebni mednarodni standardi (DIN 45680 in ISO 7196), ki uvajajo tudi posebne načine merjenja tega obremenjevanja z uporabo filtra dB(G). Merjenje s filtri dB(A), ki se uporablja za slišni del zvoka, v področju NFH ni uporabno, merjenje z linearnim filtrom dB(C) pa daje dobre orientacijske rezultate (če je pri merjenju razlika med dB(C) in dB(A) 20 dB ali več, je to praviloma dokaz prisotnosti NFH).

Po svetu se mnogi znanstveniki ukvarjajo z obremenjevanjem okolja z nizkofrekvenčnim hrupom in s škodljivimi posledicami tega valovanja za človekovo zdravje. Leta 2010 bo že 14. mednarodna konferenca Low Frequency Noise and Vibration, tokrat v Aalborgu na Danskem. Sodelujejo znanstveniki od Avstralije in Japonske pa do zelo odmevnih Poljakov. Za slovensko udeležbo in dejavnost ni podatkov

Vlade večine držav v EU so že uveljavile razne ukrepe za zmanjševanje nizkofrekvenčnega hrupa. Prednjačijo Velika Britanija (ministrstvo DEFRA), Švedska, Danska, Nemčija, Nizozemska in Poljska. Slovenije (še) ni med temi državami.

Problema NFH v Sloveniji ne zajema noben okoljevarstveni predpis. Slovenija je tako ena redkih držav v EU, ki to, za človekovo zdravje zelo nevarno valovanje, enostavno prezre. Po poznanih podatkih za to področje tudi delovno varstvenih predpisov ni, čeprav so zaposleni pogosto izpostavljeni temu valovanju vsak delovnik več kot 7 ur.

Toleriranje obremenjevanja okolja z NFH, ki ljudem povzroča tegobe in obolenja, je huda kršitev ustavnih pravic državljanov! Zakaj ščitimo onesnaževanje okolja, njihovim žrtvam povzročamo tegobe in obolenja, pri tem pa preziramo ustavne pravice državljanov ...

--------------------------------

Podpisnik kamniške pobude Daniel Kovačič zasleduje pot te pobude in 12. januarja 2011 v e-pismu na portal nf-hrup.si poslal naslednje podatke:

"Dne 15. 12. 2010 sem po telefonu s strani odgovorne uslužbenke MOP ga. Karba dobil sporočilo, da zadeva še ni zrela za pripravo predpisov, ker tudi druge evropske države tega predpisa niso sprejele. Povedala je tudi, da ne razpolagajo s kriteriji o mejni vrednosti nizkofrekvenčnega hrupa (z. go. Karba sem se po telefonu še pogovarjal: 20. 5. 2010, 12. 8. 2010  in z njeno nadrejeno mag. Katjo Buda 15. 9.2009). 7. 12. 2009 sem na naslov MOP Dunajska 48, ljubljana, poslal dopis v katerem sem ... pojasnil o škodljivosti nizkofrekvenčnega hrupa, 31. 5. 2010 pa CD z gradivom o nizkofrekvenčnem hrupu.  Dne 10. 9. 2009 smo se na sestanku Okoljevarstvenega foruma, ki je bil v prostorih bivše občine Ljubljana Bežigrad, o problematičnem nizkofrekvenčnem hrupu pogovarjali s takratnim dir. direktorata MOP g. Darijem Krajčičem. G. Krajčič je predlagal, da na naslov MOP, Dunajska 48, Ljubljana, pošljemo pobudo, kar smo tudi postorili, vendar še danes kljub obljubi s strani ga. Karba nismo prejeli odgovora v pisni obliki.
Žalostno je predvsem dejstvo, da je PS Cimos, livarna Titan d.o.o. s strani Agencije za okolje, Vojkova ulica 1, Ljubljana, prejela CERTIFIKAT IPPC, čeprav je še vedno problematičen omenjeni hrup."