Pobuda poslanke v Državnem zboru mag. Julijane Bizjak Mlakar
18. januarja 2011 je poslanka mag. Julijana Bizjak Mlakarjeva naslovila na ministra dr. Roka Žarnića naslednje pisno vprašanje:
Spoštovani gospod minister!
S poslanskim vprašanjem na 14. seji Državnega zbora, ki je bila 1. marca 2010, sem vas povprašala o načrtih Ministrstva za okolje in prostor glede priprave zakonodaje na področju varovanja prebivalstva pred nizkofrekvenčnim hrupom.
Vlade večine držav EU so namreč že uveljavile razne ukrepe za zmanjševanje nizkofrekvenčnega hrupa. Najbolj napredne države na tem področju so Velika Britanija, Švedska, Danska, Nemčija, Nizozemska in Poljska. Slovenije ni med temi državami. Problema nizkofrekvencnega hrupa pri nas ne zajema noben predpis.
Nizkofrekvenčni hrup je za ljudi praviloma neslišen ali le slabo slišen, ima pa negativne učinke na zdravje ljudi že tudi pri nizkih jakostih. Najpogostejše motnje so pritisk in bolečine v ušesih, vrtoglavica, neugodno počutje in depresivne motnje, kar lahko privede do nepopravljivih okvar živčnega in/ali kardiovaskularnega sistema. Dovolj močan nizkofrekvenčni hrup povzroča tudi slišne resonančne vibracije stavbnega pohištva, kar še dodatno moti in vznemirja prebivalce v izpostavljenih stavbah.
Po poznanih podatkih naj bi v Sloveniji za to področje ne bilo delovno varstvenih predpisov, čeprav so zaposleni pogosto med delom izpostavljeni temu valovanju.
Na vprašanje, kdaj naj bi se to področje uredilo tudi v Sloveniji, ste med drugim povedali, da ste bili v Kanadi, kjer imajo te predpise od leta 2007. Menili ste, naj bi bila to ena izmed prihodnjih nalog vašega ministrstva.
16. avgusta preteklega leta, ko je minilo pet mesecev od postavitve poslanskega vprašanja, sem vas po elektronski pošti povprašala glede zakonskih ukrepov, h katerim naj bi že pristopilo vaša ministrstvo, da bi se ustrezno razrešil problem nizkofrekvenčnega hrupa. Hkrati sem vam poslala rezultate študij vplivov na zdravje ljudi, ki živijo na območju nizkofrekvenčnega hrupa nižjih jakosti. Pobudniki tega poslanskega vprašanja, ki prav tako kot jaz pričakujejo vaše ukrepanje, so občani, ki imajo težave zaradi nizkofrekvenčnega hrupa.
Ker ni bilo odgovora na moje vprašanje, sem vas o tem ponovno povprašala dne 3.9.2010 in nato ustno ob najinem osebnem srečanju.
Ker doslej ni bilo ustreznega odgovora, vas s tem dopisom prosim za naslednja pisna odgovora:
1. kaj ste vi oziroma Ministrstvo za okolje in prostor v letu dni od postavitve poslanskega vprašanja naredili za razrešitev problema nizkofrekvenčnega hrupa v Sloveniji in
2. ali oziroma kdaj lahko pričakujemo zakonodajo, ki bi ta problem razrešila.
S spoštovanjem,
mag. Julijana Bizjak Mlakar, poslanka
___________________
Na seji Državnega zbora 1. marca 2010 je poslanka iz kamniške občine mag. Julijana Bizjak Mlakarjeva v zvezi s problematiko nizkofrekvenčnega hrupa postavila ministru za okolje in prostor dr. Roku Žarniću naslednje poslansko vprašanje in pobudo (citirano po zapisniku DZ)::
MAG. JULIJANA BIZJAK MLAKAR: Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Spoštovani gospod minister, spoštovani ostali prisotni. Moje vprašanje se nanaša na nizkofrekvenčni hrup. Nizko frekvenčni hrup je za ljudi praviloma neslišen, ali je slabo slišen. Ima pa negativne učinke na zdravje ljudi, že tudi pri nizkih jakostih. Najpogostejše motnje zdravja so pritisk in bolečnine v ušesih, vrtoglavica, neugodno počutje in depresivne motnje, kar lahko privede do nepopravljivih okvar živčnega ali kardiovaskularnega sistema. Dovolj močan nizkofrekvenčni hrup povzroča tudi slišne resonančne vibracije stavbnega pohištva, kar še dodatno moti in vznemirja prebivalce v izpostavljenih stavbah. Vlade večine držav EU so zato uveljavile razne ukrepe za zmanjševanje nizkofrekvenčnega hrupa. Najbolj napredne države na tem področju so Velika Britanija, Švedska, Danska, Nemčija, Nizozemska in Poljska. Slovenije naj bi ne bilo med temi državami. Videti je, da problema nizkofrekvenčnega hrupa pri nas ne zajema nobena....
MAG. JULIJANA BIZJAK MLAKAR: Po poznanih podatkih naj bi v Sloveniji za to področje tudi ne bilo delovno varstvenih predpisov, čeprav naj bi zaposleni pogosto bili med delom izpostavljeni temu valovanju. Zato vas, spoštovani gospod minister, sprašujem: Ali ima Ministrstvo za okolje in prostor v načrtu urediti zakonodajo na področju varovanja prebivalstva pred nizkofrekvenčnim hrupom? In kdaj naj bi se to področje uredilo tudi v Sloveniji? Hvala lepa.
DR. ROKO ŽARNIĆ: Spoštovani gospod predsednik, spoštovana gospa poslanka! Hvala za vprašanje, ki ga razumem kot pobudo. Sam sem se s temi problemi v svoji praksi srečeval in bistveni problemi so bili kriteriji, koliko tega je preveč. Veseli me, da evropske države gredo v to smer. Bil sem tudi v Kanadi, recimo, v Alberti, kjer imajo od leta 2007 predpise. Mislim, da je tam področje razmeroma mlado v zakonodaji. Vesel sem tega vprašanja, leta 2009 smo dobili tudi iz občine Kamnik podobno vprašanje. Mislim, da je ena od nalog, ki me čakajo v bližnji prihodnosti, tudi nekaj narediti na tem področju. Hvala.
MAG. JULIJANA BIZJAK MLAKAR: Hvala lepa. Spoštovani gospod minister! Tudi sama sem iz občine Kamnik in morda je tudi to razlog, da se je morda celo isti gospod oglasil tudi pri meni, ker pogreša urejenost tudi tega področja. Vsekakor se vam za odgovor zahvaljujem. Hkrati pa ugotavljam, da je to področje, kot ste ugotovili, relativno mlado in tudi dokaj nepoznano med ljudmi. Zaradi tega bi prosila, če bi morda lahko dopolnili odgovor s tem, kakšno je pravzaprav znanje na ministrstvu o tem področju. Namreč, čudi me, zakaj se na tem področju do sedaj še ni praktično ničesar naredilo, na področju zakonodaje seveda. Namreč, po svetu se mnogo znanstvenikov ukvarja s problemom obremenjevanja okolja z nizkofrekvenčnim hrupom in škodljivimi posledicami tega valovanja na človekovo zdravje. Tudi meni je bila posredovana kar bogata literatura o nizkofrekvenčnem hrupu. Letos bo že 14. mednarodna konferenca na to temo, tokrat na Danskem. O slovenski udeležbi na tej konferenci ali o dejavnosti Slovenije na tem področju namreč ni nobenih podatkov. Upam torej, da se bo čim prej zaščitilo zdravje prebivalstva in nadoknadilo v preteklih letih zamujeno na področju preprečevanja nizkofrekvenčnega hrupa. Hvala vam za dodatno pojasnilo.
DR. ROKO ŽARNIĆ: Kot rečeno, mislim, da tu ne gre za problem..., meritve se da izvesti, to se da obdelati, vendar problem so kriteriji. Kolikor je meni znano, glede teh kriterijev, splošno sprejetih, kolikor je preveč in za koliko je preveč, zakaj preveč, še ni nekega soglasja.
---------------------------------
10. marca 2010 je bil na spletišču Ministrstva za okolje in prostor objavljen naslednji odgovor na gornje vprašanje poslanke mag. Julijane Bizjak Mlakar v zvezi z obremenitvami okolja, ki jih povzroča nizkofrekvenčni hrup
Spoštovani,
Na Ministrstvo za okolje in prostor smo prejeli ustno poslansko vprašanje mag. Julijane Bizjak Mlakar v zvezi z obravnavo nizkofrekvenčnega hrupa v slovenskih predpisih. Ga. poslanka opozarja na škodljive posledice za zdravje ljudi, ki jih tak hrup lahko povzroča, in sprašuje, ali Ministrstvo za okolje in prostor načrtuje obravnavo hrupa te vrste v slovenskih okoljskih predpisih.
Na Ministrstvu za okolje in prostor se s problematiko obremenjevanja okolja, ki ga povzroča nizkofrekvenčni hrup, v preteklosti nismo ukvarjali. Prav tako vsebine ne obravnavajo predpisi EU s področja okolja.
Na to vrsto obremenjevanja okolja nas je dec. 2009 opozoril tudi predsednik odbora za varovanje okolja v občini Kamnik, ki je prav tako predlagal, da se za delovanje strojev in naprav, kjer se lahko pojavlja ta vrsta hrupa, predpišejo pravila za njihovo obratovanje, s katerimi bi preprečili nastanek takega hrupa oziroma zmanjšali obremenjevanje okolja in škodljive posledice za zdravje ljudi.
Pobudo bomo proučili skupaj z ostalimi resorji in poročali o rezultatih razprave glede ustreznosti obravnave nizkofrekvenčnega hrupa v slovenskih predpisih.
S spoštovanjem,
dr. Roko ŽARNIĆ
MINISTER
___________________
Poslanka mag. Julijana Bizjak Mlakarjeva je 16. avgusta 2010 poslala ministru dr. Roku Žarniću e-pismo, v katerem je med drugim zapisala:
Pet mesecev je, odkar sem Vam postavila poslansko vprašanje glede zakonskih ukrepov, h katerim bo pristopilo Vaše ministrstvo, da bi se problem nizkofrekvenčnega hrupa ustrezno uredil tudi v naši zakonodaji. Zato Vas vljudno prosim, če bi mi lahko sporočili, kaj je Vaše ministrstvo v tem času že postorilo na tem področju in kakšno časovnico popolne ureditve tega vprašanja ste si na ministrstvu zastavili ...