Kaj je nizkofrekvenčni hrup in njegov vpliv na zdravje ljudi

Zvok je mehansko valovanje. Običajno z besedo zvok označujemo le človeku slišni del tega valovanja s frekvencami v območju med 20 Hz in 20.000 Hz. Zvočno valovanje pod 20 nihaji na sekundo, ki je človeku praviloma neslišno, imenujemo infrazvok (IZ), prav tako neslišno valovanje nad 20.000 Hz pa ultrazvok (UZ). Kadar infrazvok in manj slišni zvok najnižjih frekvenc nastopata kot človeku moteč in zdravju škodljiv element, je to nizkofrekvenčni hrup (NFH, angl. Low Frequency Noise, LFN).

Glavni vir NFH so naprave, ki delujejo na osnovi vrtenja motorjev, batnih strojev, vibratorjev, česar je največ v industriji, lahko pa so to tudi transportna sredstva, gospodinjski aparati. Močan vir NFH so pogosto tudi vetrne elektrarne ...

Čeprav je nizkofrekvenčni hrup za ljudi neslišno ali komaj slišno zvočno valovanje, je pogosto energetsko zelo močan in presega 80, pogosto tudi 100 decibelov, vse do meje bolečine. Zaradi svojih vibracij in oscilacij je za človeka nevaren.

To valovanje se širi

  • ali po zemlji, kjer tudi na daljših razdaljah le počasi izgublja svojo moč
  • in/ali po zraku v obliki udarnih valov, ki pa z razdaljo dokaj hitro izgubljajo svojo moč.

Že manj visoke amplitude tega valovanja povzročajo negativne učinke na človekovo telo. NFH, ki traja več ur ali celo več dni, škodljivo vpliva na zdravje tudi že pri nižjih jakostih. Najpogostejše motnje so pritisk in bolečine v ušesih, vrtoglavica, nausea, neugodno počutje in celo depresivne motnje (literatura omenja tudi samomore), prej ali slej pa lahko valovanje privede do nepopravljivih okvar živčnega in/ali kardiovaskularnega sistema (čeprav učinkov motenj ne zaznavamo in ne občutimo vsi ljudje enako in ne vsi enako hitro). Dovolj močan NFH, več kot 70 dB(C), pogosto povzroča tudi zelo slišne resonančne vibracije stavbnega pohištva, kar še dodatno moti in vznemirja prebivalce v izpostavljenih stavbah.

Posebnost NFH, za razliko od običajnega slišnega zvoka višjih frekvenc, je njegova povečana jakost v določenih delih zaprtih prostorov. Učinki nizkofrekvenčnega zvočnega valovanja, ki ima valovno dolžino več metrov, se namreč zaradi odbojev in konstruktivne interference v posameznih delih stavb (pa tudi v bližini zunanji sten) lahko seštevajo. Odpiranje oken moč valovanja še poveča!

Ker je nizkofrekvenčni hrup za ljudi praviloma neslišen ali le slabo slišen (kot oslabljeno brnenje ali kot oddaljen tek dizlovega motorja), se ga vedno obravnava kot ločeno kategorijo obremenjevanja okolja in zanj veljajo posebni mednarodni standardi (DIN 45680 in ISO 7196), ki uvajajo tudi posebne načine merjenja tega obremenjevanja z uporabo filtra dB(G). Merjenje s filtri dB(A), ki se uporablja za slišni del zvoka, v področju NFH ni uporabno, merjenje z linearnim filtrom dB(C) pa daje dobre orientacijske rezultate (če je pri merjenju razlika med dB(C) in dB(A) 20 dB ali več, je to praviloma dokaz prisotnosti NFH).

Po svetu se mnogi znanstveniki ukvarjajo z obremenjevanjem okolja z nizkofrekvenčnim hrupom in s škodljivimi posledicami tega valovanja za človekovo zdravje. Leta 2012 je bila že 15. mednarodna konferenca Low Frequency Noise and Vibration, tokrat v Stradfordu v Veliki Britaniji. Na teh konferencah sodelujejo znanstveniki od Avstralije in Japonske pa do zelo odmevnih Poljakov. Za slovensko udeležbo in dejavnost ni podatkov.

Znanost je z leti zdravju škodljivo delovanje NFH na človekov organizem glede na vzroke razdelila na posamezne segmente. Poleg NFH in vibracij v industriji in njeni okolici še na:

(1) Sindrom bolnega stanovanja (Sick building syndrome; SBS)
Človek v svojem stanovanju oz. hiši preživi veliko časa.  Marsikdo tudi v pisarni ali kakšnem drugem zaprtem delovnem okolju. Še nekaj desetletij nazaj so bile tako stanovanja in hiše kot delovni prostori prezračevani na naravne načine, temperatura v teh prostorih pa je nihala ustrezno letnemu času in ogrevanju. V zdajšnjih časih energetsko varčnih stavb je marsikatera stavba praktično nepropustno zaprta in povsem umetno klimatizirana, kar naj bi uporanikom teh stavb omogočilo prijetno, telesu najbolj primerno klimo. Vendar zdaj Svetovna zdravstvena organizacija  WHO ocenjuje, da je vsaj tretjina prenovljenih ali novozgrajenih stanovanj in poslovnih prostorov nevarna zdravju. Uničevanje zdravja poteka prikrito, tiho in nezaznavno. V teh prostorih se pojavljajo in kopičijo strupene snovi, ki jih ne vonjamo ali kako drugače čutimo. Strupi delujejo počasi in zanesljivo, simptomi pa so neizraziti, dokler ni prepozno. Stalna utrujenost, neodpornost proti boleznim, občutek potrebe po bruhanju, glavobol, težave s koncentracijo, suha in/ali vneta sluznica v nosu, ustih in grlu, pa tudi psihične motnje - vendar so ti znaki lahko dokaj neizraziti, pojavljajo se občasno, so močnejši ali slabo zaznavni, tako da jim pogosto ne pripisujemo prave teže. Prav tako pritožniki te znake težko povežejo s klima napravami, vendar je znanost dokazala, da je eden pomembnih vzrokov tudi NFH, ki ga proizvajajo ventilatorji in zračno strujanje, ki ga povzroča delovanje klima naprav. Za SBS je značilno, da se pritožniki, ko zapustijo sodobno zgrajene prostore, dokaj hitro spet v redu počutijo.
Nekateri znanstveniki so te in podobne težave poimenovali z bolezen, povezana z bivanjem v stavbi (Building-related illnesses; BRI).

(2) Vpliv vetrnic (vetrnih elektrarn) na ljudi je na Novi Zelandiji raziskala znanstvenica zdravnica Nina Pierpont. Skupek znakov bolezni in neugodja, ki jih povzroča hrup vetrnic, je imenovala sindrom vetrnih turbin (Wind Turbine Syndrome, WTS) in tako tudi naslovila knjigo Wind Turbine Syndrome (2009). Opisani so primeri, da so pritožniki z območja vetrnic odšli za nekaj časa in so bolezenski znaki izginili. Ko pa so se vrnili, so se bolezenski znaki spet pojavili. Glavna povzročitelja bolezenskih težav sta AM zvočno nihanje in NFH.

(3) Portugalska znanstvenika Castelo Branco in Alvez-Pereira sta temeljito proučila skupino bolezenskih znakov, imenovanih vibroakustična bolezen (Vibroacoustic Disease, VAD).

SKLEPNA UGOTOVITEV:

Vlade veliko držav v EU so že uveljavile ustrezne ukrepe za zmanjševanje nizkofrekvenčnega hrupa. Prednjačijo Velika Britanija (ministrstvo oz. agencija DEFRA), Švedska, Danska, Nemčija, Nizozemska in Poljska. Slovenije (še) ni med temi državami. Problema NFH v Sloveniji ne zajema noben okoljevarstveni predpis. Slovenija je tako ena redkih držav v EU, ki to, za človekovo zdravje zelo nevarno valovanje, enostavno prezre. Po poznanih podatkih za to področje tudi delovno varstvenih predpisov ni, čeprav so zaposleni pogosto izpostavljeni temu valovanju vsak delovnik več kot 7 ur.

Torej - pri nas doslej problem NFH popolnoma zanemarjata tako Ministrstvo za okolje in prostor kot tudi Ministrstvo za zdravje. Čeprav je toleriranje obremenjevanja okolja z NFH, ki ljudem povzroča tegobe in obolenja, kršitev ustavnih pravic državljanov do zdravega okolja!

-----------------

Če vas tematika NFH zanima, če želite prispevati vaš komentar, ga vpišite v (kliknite) Knjigo vaših vpisov (kliknite TUKAJ) ali pa pišite na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Tagi: infrazvok nizkofrekvenčni hrup zvočno valovanje